V raziskovalnem delu se skušamo kar najbolj približati najbolj sodobnim epistemološkim tokovom v razvoju antropolške kineziologije. V holističnem pristopu k človeku v gibanju je v središču raziskovanja človek, ki to gibanje izvaja v določenem okolju. Zato je preučevanje človekovega gibanja osrednja disciplina kineziologije, pojasnjevanje variabilnosti motorike pa podprto s spoznanji antropoloških disciplin, ki pripadajo tako naravoslovnim kot družboslovnim znanostim. V sklopu tega so zasnovani nekateri podprojekti:

1. ANALIZA RAZVOJNIH TRENDOV GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH ZNAČILNOSTI IN RELACIJ OBEH Z DRUGIMI PROSTORI PSIHOSOMATIČNEGA STATUSA SLOVENSKIH OTROK IN MLADINE MED 6. IN 14. LETOM STAROSTI V OBDOBJU 1970 - 1983 - 1993/94- 2003/04
Preučevanje psihosomatičenga statusa otrok in mladine se je na Fakulteti za šport začelo v začetku šestdesetih let in je še danes ena od osnovnih raziskovalnih poti na področju športa, še zlasti šolske športne vzgoje. Raziskovalni projekt je povezan z Evrofit testnim sistemom Evropske skupnosti. Raziskava preučuje povezanost človekove (otrokove in mladostnikove) motorike z njegovimi morfološkimi dimenzijami, funkcionalnimi kapacitetami, konativnimi in kognitivnimi dimenzijami in dimenzijami socialnega statusa.

2. EDUKACIJSKI UČINKI ŠPORTNOVZGOJNEGA PROCESA
Z novo šolsko zakonodajo prehajamo na drugačen način preverjanja in ocenjevanja znanja. Ugotoviti želimo metrijske značilnosti različnih merskih postopkov vrednotenja, norme za ocenjevanje, preveriti ustrezne modele preverjanja in ocenjevanja gibalnega in teoretičnega znanja (analitični, sintetični, kombinirani) ter njihovo uporabnost v praksi, ugotavljati, koliko je ocena povezana z gibalnimi sposobnostmi in s stopnjo izobrazbe, delovno dobo, nazivi, spolom in preferencami posameznih učiteljev.

3. STALIŠČA DO ŠPORTNE VZGOJE IN UGOTAVLJANJE SKUPINSKE KLIME
Za učinkovit proces je izjemno pomemno zadovoljstvo udeležencev procesa, predvsem učencev in učiteljev. Zato želimo ugotavljati, kašne so vrednote otrok in mladine ter kakšna so stališča učencev in učiteljev oziroma trenerjev do športnih vsebin, izpeljave le-te ter kako skupinska klima vpliva na preoblikovanje stališč in vrednot..

4. IDENTIFIKACIJA DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA VRHUNSKI DOSEŽEK
Vrhunski dosežek je izjemno zapleten konstrukt, na katerga vplivajo številni faktorji. Identificirati in raziskovati želimo psihološke dejavnike razvoja vrhunskega dosežka v športu s poudarkom na dimenzijah osebnosti in hitrosti procesiranja informacij. Poleg tega je predmet preučevanja vzgoja in formiranje mlade športne osebnosti ter iskanje možnosti zgodnje identifikacije potencialnih problemov, povezanih z osebnostjo športnikov, na podlagi tega pa razviti modele intervencije.

5. MANAGEMENT
Ugotavljati želimo raven športne aktivnosti prebivalcev Slovenije, povezovanje aktivnosti z nekaterimi zdravstvenimi kazalci in zasnovati modele programov za različne skupine ljudi, kjer nas zanima predvsem učinkovitost upravljanja in vodenja teh programov. Preučiti želimo ekonomske učinke, organizacijske potenciale in propagandno-tržno učinkovitost različnih športnih vsebin, različnih organizacijskih oblik, različnih oblik vodenja, deleža sofinanciranja posameznika in prostorske dostopnosti programov.

6. IDENTITETA SKOZI ŠPORT
Šport ima zaradi svoje čustvene komponente neverjetno moč za oblikovanje skupin. Zato je zaradi svoje popularnosti šport v ospredju narodov, ki si še ustvarjajo narodno identiteto. Šport je pomembna kulturna arena, skozi katero se izrekajo združene identitete in igra pomembno vlogo v procesu formacije identitet.
Na podlagi izsledkov določenih raziskav nas zanima, kako vzorec študentov in vzorec vrhunskih športnikov ocenjuje športne produkte, izpolnjevanje funkcij športa in s tem učinkovitost športa ter njegov vpliv, tudi vpliv na narodovo identiteto, v primerjavi z drugimi javnostmi (splošna, strokovna, vplivna (funkcionarji, politiki, menedžerji...)

Pomen:

Doma: Šolsko obdobje predstavlja čas pomembnih telesnih, gibalnih in psihičnih sprememb otrok. To je obdobje, ki je po mnenju mnogih raziskovalcev ključno pri oblikovanju navad za vseživljenjsko gibalno dejavnost (Simmons-Morton, Parcel, O'Hara, Blair in Pate, 1988; Kohl in Hoobs, 1998). Kot edega najpomembnejših razlogov za redno športno dejavnost zato mnogi avtorji opredeljujejo pozitivno telesno samopodobo, razvoj pozitivnih stališč in vrednotnih sodb in navajanje na zdrav življenjski slog, saj ima le-ta v poznejših obdobjih mnoge pozitivne učinke na človekovo zdravje (Sallis, McKenzie, Kolody, Lewis, Marshal in Rosengard, 1999).
Pojasnene bodo zakonitosti odvisnosti motorike učencev in učenk osnovnih šol od njihovih antropometrijskih, konativnih, kognitivnih in socialno-statusnih značilnosti, in sicer za vsako starostno skupino in spol posebej. Hkrati bomo ugotavljali spremembe znotraj posameznih podprostorov psihosomatičnega statusa v različnih starostnih obdobjih. Primerjava z raziskavami, opravljenimi leta 1970, 1983 in 1993, bo omogočala ugotavljanje razvojnih tendenc v spreminjanju strukture vsakega od navedenih prostorov posebej in spreminjanju strukture njihove medsebojne povezanosti. K razvoju teorije sistema motoričnih sposobnosti in njihovih odnosov z drugimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otrok in mladine so pomembno pripomogli izsledki raziskav, opravljenih s podatki, zbranimi v letih 1970, 1983 in 1993. Objavljeni so v petih magisterijih in petih doktoratih v obdobju 1997 do 2001, številnih seminarskih in diplomskih nalogah, člankih v domačih in tujih znanstvenih revijah ter predstavljeni na konferencah in simpozijih. Pridobljeni rezultati razvojnih tendenc motorike in morfologije bodo ključna informacija za oblikovanje številnih raziskovalnih projektov v različnih športnih panogah. Služili bodo kot teoretična podlaga za strokovno usmerjanje mladih, nadarjenih športnikov v ustrezne športne panoge in humanejši in strokovnejši pristop k delu z mladimi v vrhunskem športu in nič manj pomembno za dvig strokovnega dela s populacijo otrok, ki se s športom ukvarjajajo le zaradi svojih interesov po gibanju, oziroma tistih, ki imajo posebne potrebe in lahko ustrezna športna dejavnost pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja.
Spremenjene strukture odnosov motorike in drugih dimenzij psihosomatičnega statusa otrok in mladine so pomembna izhodišča za pripravo programov športne vzgoje v posameznih starostnih obdobjih tako v šoli kot zunaj nje. Omenjeni rezultati bodo pomembno vplivali na pripravo novih pristopov in uporabo raznovrstnih metod dela pri uresničevanju učnih načrtov za vse stopnje šolanja. To je še toliko pomembneje v času, ko povsod po svetu prihaja do izrazitih upadov ukvarjanja s športom med mladimi, upada aerobne vzdržljivosti in povečanja telesne teže ter količine podkožnega maščevja, kar povzroča že v rani mladosti pogostejša obolenja srca in ožilja, visok krvni pritisk in pojav obeh oblik diabetesa.
Prav tako v športnovzgojnem procesu prehajamo na izrazitejše poudarjanje doseganja standardov znanja, kar ob spremenjenem načinu ocenjevanja lahko povzroči določene probleme in izogibanje športnovzgojnemu procesu. To poskušamo reševati z ustreznim vrednotenjem znanj in ustvarjanjem pozitivnih vrednot in stališč do športa ob upoštevanju ustrezne razredne klime. Izjemno pomemben je tudi učitelj s svojim motivacijskimi profili, pedagoškimi ravnanji in stili vodenja pouka. Edukacijski učinki pa omogočajo pripravo strokovnih podlag za pripravo mature iz športne vzgoje.
Pozitivna stališča do športa, identifikacija z določenimi družbenimi skupinami in raznovrstnost ponudbe pa ustvarja potencialne možnosti za kasnejše ukvarjanje s športom, ki ima izrazite ekonomske vplive pri zmanjšanju stroškov za zdravstvo.
Preučevanje kazalnikov uspešnosti v športu izjemno pripomore k oblikovanju vadbenih procesov za doseganju vrhunskih rezultatov.

V svetu: Rezultati podprojektu 1 bodo omogočali primerjavo z nekaterimi spremljavami, opravljenimi v svetu (Simons sod, 1990; Weiss, 1990). Prav tako bodo pomagali pojasnjevati razvoj teorije modela motoričnih sposobnosti, saj v svetu obstaja nekaj različnih modelov (Kurelič s sod., 1975; Hagg, 1995).
Prav tako so lahko zanimivi izsledki, kako vključevati v šport neaktivno prebivalstvo (kar je problem večine evropskih držav, predvsem držav v tranziciji), prav tako pa je za širši evropski prostor zanimiva tržna zanimivost in upravljanje programov športa za vse.

sicris.izum.si/search/prg.aspx